Pojdem tja čez daljne gore,
ki nasproti mi bleščijo ,
ki vrhunci se jim sivi
v zarji jutranji zlatijo.
( Janko Kersnik)

V soboto se je za vedno poslovila naša dolgoletna članica Vilma Kravanja.

V društvo je pristopila pred dvajsetimi leti. Že od samega začetka je bila

zelo aktivna pri vseh dejavnostih našega društva, nekaj časa je bila tudi

članica upravnega odbora. Za vestno delo je leta 2015 prejela pisno priznanje

Planinske zveze Slovenije. Vse življenje je bila predana športu in goram.

Z njo smo člani društva prehodili in preplezali veliko vršac doma in v tujini.

Predvsem je bila izredno dober človek, mila po duši in prijazna do vseh

svojih bližnjih in prijateljev. S svojim možem Damjanom sta si ustvarila

krasen dom na Hudem pri Ivančni Gorici, kjer je tudi odraščala na domači

kmetiji. Njen največji sončni žarek je njuna hči Ana, o njej bi lahko govorila

ure in ure. Skozi svojo planinsko pot si je oprtala različno težke nahrbtnike.

Vse je nosila do cilja… Ta nahrbtnik z boleznijo je bil zanjo žal pretežak…

Vsakomur od nas je dana možnost, da svoje življenje preživi kar najbolj

plemenito in pošteno do sebe in drugih. Draga Vilma, tebi je to več kot

uspelo in nikoli te ne bomo pozabili.

Aleš Erjavec